V Romuniji je bil razkrit primer bolnišnice, kjer več kot 80 % proračuna predstavljajo plače, pri čemer mesečna plača direktorja znaša 5.000 evrov. Premier Ilie Bolojan je kritiziral neučinkovito vodenje bolnišnic v državi in poudaril, da poraba sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje za plače preprečuje pritisk na vodstva, da bi izboljšala storitve. Poudaril je potrebo po boljši razporeditvi sredstev, da bi se izboljšala kakovost zdravstvenih storitev in ne bi šli vsi v plače.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner je napovedala vložitev tožbe proti Dunaju zaradi sporne obravnave tako imenovanih gostujočih pacientov. Spor se je zaostril, potem ko so dunajske bolnišnice domnevno začele zavračati bolnike iz sosednje dežele, ki so imeli vnaprej določene termine za operacije. Po navedbah spodnjeavstrijskih oblasti so pacienti prejeli odpovedi z utemeljitvijo, da imajo stalno prebivališče zunaj zvezne prestolnice, kar Mikl-Leitnerjeva označuje za nesprejemljivo diskriminacijo avstrijskih državljanov. Tožba, ki jo pravni strokovnjaki pripravljajo za konkretnega pacienta iz okraja Mistelbach, naj bi bila vložena v prihodnjih tednih. Omenjeni bolnik je na operacijo čakal leto in pol, nato pa je bil termin tik pred zdajci odpovedan. Glavarica je ob tem izpostavila paradoks, da so tuji državljani s prijavljenim bivališčem na Dunaju oskrbljeni prednostno pred spodnjeavstrijskimi delovnimi migranti, ki dnevno prispevajo k dunajskemu gospodarstvu. Po njenih besedah več kot 200.000 ljudi iz Spodnje Avstrije vsak dan odhaja na delo v prestolnico. Kljub pravnim korakom Spodnja Avstrija še vedno upa na politično rešitev in vrnitev k prejšnjemu sistemu sodelovanja v vzhodni regiji. Mikl-Leitnerjeva poudarja, da dogovori z drugimi zveznimi deželami, kot sta Zgornja Avstrija in Gradiščanska, še vedno delujejo brez težav. Dunajske oblasti se na napoved tožbe uradno še niso odzvale, vendar spor nakazuje na globlje težave v avstrijskem zdravstvenem sistemu in financiranju javnih bolnišnic.

Zvezna vlada Združenih držav Amerike je Teksasu dodelila 1,4 milijarde dolarjev v okviru novega programa za preoblikovanje podeželskega zdravstva (Rural Health Transformation Program). Gre za največji delež sredstev iz prvega kroga razdeljevanja 50 milijard dolarjev vrednega sklada, ki ga je vzpostavila administracija predsednika Trumpa z namenom krepitve zdravstvene mreže na podeželju. Sredstva bodo državi izplačana v obdobju petih let, pri čemer je Teksas prejel celo višji znesek, kot ga je prvotno zahteval v svoji prijavi. Prva tranša v višini 281 milijonov dolarjev bo namenjena takojšnjemu reševanju kritičnih vprašanj dostopnosti do zdravniške pomoči izven urbanih središč. Načrt razdelitve sredstev, ki ga je v ponedeljek predstavila zvezna oblast, predvideva naložbe v infrastrukturo, opremo in kadre, kar naj bi preprečilo zapiranje bolnišnic na demografsko ogroženih območjih. Program predstavlja enega največjih finančnih posegov v ameriški zdravstveni sistem na lokalni ravni v zadnjih letih.

V Viktoriji v Avstraliji porabijo več denarja za zdravstvo na prebivalca kot v Novem Južnem Walesu, čeprav ima manj prebivalcev, je pokazal nov pregled državne porabe. Pregled je izpostavil bolnišnice, kjer so ugotovili razlike v financiranju.